Za večino je ta karantena strah in trepet ali pa samo ena velika muka. Zame pa je bila nedelja, kak teden nazaj, ena lepših v že tako lepem mesecu. Tista nedelja je bila zares fantastična. Bila je taka, kot je bila včasih. Malo sem se vozil naokoli, trgovine so bile zaprte, ljudje pa so se nastavljali sončku, pohajkovali, kolesarili in piknikovali. Predvsem je bilo malo ljudi na telefonih in so zares uživali v tem, da so lahko zunaj na zraku. Končno! Mirno je bilo, zelo mirno. Tako bi moralo biti vsak teden, da si ljudje najdejo čas za sebe in svoje bližnje. Da se odpočijejo psihično in fizično od napornega tedna. Da si tudi narava odpočije od našega norega tempa. Vendar bo na žalost tega kmalu konec. Travnate zelenice bodo ljudje zamenjali za hodnike trgovskih centrov, čivkanje ptičkov za nadležen in invaziven radio v njih. Gledanje sončka, čofotajočih račk in bobrov bodo zamenjali za trgovinske izložbe in fizično aktivnost za njihov najljubši šport ‒ nakupovanje neumnosti. To »nabiranje« vsega, kar ne potrebujemo, je meni čisto mimo. Frenetično tekanje po trgovinah v iskanju najboljšega popusta kot da je tekmovanje! Ne, tega res nisem pogrešal.
Sam sem to karanteno vzel kot nekaj zelo pozitivnega. Ljudje so se končno ustavili in dejansko so se morali ukvarjati sami s seboj in svojimi bližnjimi. In končno so prišli na moj tempo življenja 😉 Lepo počasi in z užitkom naprej. Tako kot polž ? Upam, da so se ljudje v tem času malo zamislili, kaj je njihov smisel življenja. Ne vem, zakaj bi bila muka, če moraš biti doma s svojimi ljubljenimi. Saj dejansko zaradi njih delamo cele dneve. Zdaj pa imamo priložnost se z njimi tudi ukvarjati kot že dolgo ne! A ni to lepo? Hja, nekaterim očitno ni bilo, saj se je povpraševanje po ločitvenih odvetniki krepko povišalo.
Sprašujem se pa, s kom so potem ves ta čas živeli?! Z neznanci? Ja, to se zna zgodit. Ljudje delajo po cele dneve, nato pa tekajo po trgovinah, doma naredijo še kakšno življenjsko potrebno stvar in naposled gredo spat. Waw, kakšno zanimivo življenje. Na to, da vaš partner ali otrok potrebuje ne samo pozornost, ampak tudi kakšen lep pogovor, se pa rado pozabi. Postane morda odveč po napornem dnevu? Spet, zakaj že delamo? Da preživimo?
Preživljati se in živeti sta dve popolnoma različni stvari, kot ste opazili. Ampak ne, raje se kratkotrajno »uživa« v bedarijah, kot pa da se uživa vsak dan, vsak trenutek. Že samo za to, da smo živi in zdravi ter da imamo vse, kar potrebujemo, bi lahko bili hvaležni in že ob tem bi lahko bili srečni. Ne, to je premalo dobro. Raje gremo kupit kaj, za kar reklama pravi, da je »užitek«.
Lep dan vam želim 🙂
Marko Polž _@”
Prijavite se spodaj na naše novičke, všečkajte našo Facebook stran in če bi želeli kaj predebatirati, se nam pridružite tudi v naši Facebook skupini. Pa deli objavo, da še ostali lahko preberejo nekaj novega 
