11. Blog – Dan mrtvih in ameriški praznik

Križ

Tečaji

Premagaj ovire v življenju z nami!

Standard

Osebno vodenje
149
00
  • Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquet ex elit, at consequat lacus condimentum ut.

Premium

Osebno vodenje
179
00
  • Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquet ex elit, at consequat lacus condimentum ut.

Skupinsko

Skupinsko vodenje
179
00
  • Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquet ex elit, at consequat lacus condimentum ut.

Ko nas ne bo več …



V teh dneh se obeležuje dan spomina na mrtve. Včasih je bil to pomemben datum, ko so se ljudje zares spominjali svojih ljubih pokojnikov. Danes, danes pa, kot sem že večkrat prebral v medijih, je to modna revija na pokopališčih. Seveda, kako ne bi bila, ko pa se toliko ljudi gnete zgolj 1x na leto na istem kraju. Če se nekdo spominja svojih najdražjih samo 1x na leto, mu dejansko ne morejo biti ravno dragi. 1. november mu je samo lep izgovor, da se lahko gre pokazat. Kar se ti »ljudje« še niso spomnili, je to, da bi delali selfije na pokopališču. Nekaterim se bo to zdelo bolno, sam pa pravim, da je samo še vprašanje časa. Taki nimajo spoštovanja ne do sebe, kaj šele do ostalih. In ja, iskanje nemogočega parkinga, »gužvanje« med grobovi, kupovanje pregrešno dragih sveč in rož, da se lahko pokloniš umrlim … na koncu se vprašaš: »Zakaj že?« A ni lepše, da greš do svojih pokojnih svojcev in znancev takrat, ko je mir? Da se lahko zares malo zamisliš in spominjaš lepih trenutkov z njimi? »Ne, so rekli, da je danes dan mrtvih in danes gremo«, ker jutri bodo živi ali kako?! Nedoumljivo!

 

Saj veste, da sem, kakršen sem. Mi pa gredo zares v nos taka dejanja. Kot prvo, kar smo ugotovili, je, da so nesmiselna, drugo pa, da nimajo nobenega učinka. Sam sem na področju umrlih neke vrste »strokovnjak« in točno vem, kaj se dogaja z ljudmi, ko umrejo. Zato mi tudi gre toliko v nos, da živi delajo taka brezbrižna dejanja. Včasih so ljudje veliko bolj molili za svoje prednike in prijatelje, ki so se poslovili, saj je to edino, kar jim zares pomaga! Zdaj pa se sprašujem, če ljudje sploh še znajo moliti … Nekateri bodo rekli: »Saj to je itak neumno,« vendar garantiram, da ni! Še enkrat poudarjam: to je edina stvar, ki jo umrli potrebujejo in jo lahko dobijo edinole od živih! Te dni to pričakujejo še bolj kot preostale dneve. In ja, so žalostni, ko ljudje hodijo mimo njih, kot da jih, ker jim vse tiste svečke in rožice ne pomenijo nič napram eni dobro izvedeni molitvi. Zato raje ostanite doma in pojdite na grobove kakšen drug dan, ko boste lahko bolj fokusirani oz. zbrani. Doma pa le prižgite svečko za svojce in lepo zmolite v mislih na njih. Veliko bolj vam bodo hvaležni.

 

V istem tednu se »praznuje« tudi Halloween ali ‒ kot so si izmislili pri nas ‒ noč čarovnic. Hellowen je popolnoma komercialen praznik, ki nima nobene zveze z našo kulturo. Kljub temu ga posnemamo po Američanih, ker nekateri z njim dobro služijo. Vsaj letos, ko ljudje ne bodo smeli nikamor, se bomo končno lahko izognili temu sranju. Najbolj bizarno je to, da se ga praznuje tik pred dnevom mrtvih: na noči iz 31. oktobra na 1. november ‒ bravo, full dobro, res! Najprej se »strašite« s čarovnicami in podobnimi bitji ter posledično s smrtjo, naslednji dan pa popolnoma spremenite razpoloženje in greste na grobove »molit«. To dvoje ne gre skupaj, ni šanse! Dan mrtvih ni en datum kar tako in na tak način se mu odvzame pomen! Hja, seveda, ni tako zabaven kot Halloween, ampak ali mora biti vse samo zabava in užitek v življenju?! Odnos, odnos do umrlih bi moral biti bolj spoštljiv. Če bi vedeli, kje končajo njihove duše po smrti, bi se zganili. In to še kako!

 

Lep pozdrav

 

Marko Polž

 

Prijavite se spodaj na naše novičke, všečkajte Facebook stran in če bi želeli kaj predebatirati, se nam pridružite tudi v naši Facebook skupini. Pa deli objavo, da še ostali lahko preberejo

 

Društvo grem naprej

Več informacij o našem društvu si lahko preberete na spodnji povezavi.