20. Blog – Koncert

Kultura je je pomeben dejavnik civilizirane družbe in višek človeškega razvoja. Če jo izgubimo, ne moremo govoriti več o razvoju ampak samo o dekadenci.
Koncert

Tečaji

Premagaj ovire v življenju z nami!

Standard

Osebno vodenje
149
00
  • Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquet ex elit, at consequat lacus condimentum ut.

Premium

Osebno vodenje
179
00
  • Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquet ex elit, at consequat lacus condimentum ut.

Skupinsko

Skupinsko vodenje
179
00
  • Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquet ex elit, at consequat lacus condimentum ut.

Glasba izpopolnjuje

Ko sem dela prost, občasno rad grem na kak kulturni dogodek (koncert). Na razstavo, koncert, v gledališče, opero … Pred časom sem bil na simfoničnem koncertu v Avditoriju Portorož. Nastopili so filharmoniki iz Zagorja in me zelo pozitivno presenetili. Igrali so bolj “funky” skladbe, nekatere tudi iz filmov. Malo neobičajno, a zelo dobro izvedeno. Lepo je poslušati glasbo v živo. Opazovati, kako tako veliko število glasbenikov usklajeno igra, vsak na svojo glasbilo, samo po sebi zahtevno. Zvočna izkušnja je bila super, neko drugo občutje oz. vprašanje, ki se mi je ob tem motalo po glavi, pa ni bilo ravno prijetno. Dvorana, ki je zmožna sprejeti ogromno število obiskovalcev, je bila namreč na žalost bolj ko ne prazna. Na Obali nasploh nimamo veliko koncertov, kaj šele simfoničnih. V gledališčih se sicer odvijajo predstave, a kar se tiče koncertov, je tudi poleti vse skupaj bolj žalostno. Že res, da je Obala majhna in na njej živi relativno malo ljudi, a zato ne bi smelo biti manj kulturnega dogajanja. Ko sem bil mlajši, je bil Portorož poleti kar živahen. Ob večernih urah so vanj zahajali tako mladi kot tudi starejši. Danes pa je destinacija starih bogatih penzionistov. A ne, to da je Portorož komercialno letovišče brez vsebine, ni bistvo mojega pisanja.

Hm, kje so ostali?!

Spraševal sem se, zakaj ni publike na koncertu. Zakaj ne hodijo še na tisto malo kulturnih dogodkov, ki jih organizirajo dobre duše z veliko truda? Odgovor se ponuja sam od sebe. Ljudstvo kulture očitno ne potrebujejo več. No, je tudi res, da se prebivalci Obale niso nikoli kaj preveč trudili biti kulturni, pa vendarle. Včasih je bil to dogodek, na katerem so se ljudje spoznavali, se družili in skupaj zabavali. Zdaj, se mi zdi, je to postalo že nekaj v preteklost pomaknjenega, pozabljenega, neznanega. Dandanes se vsi raje  »spoznavajo«, »družijo« in  »zabavajo« preko družbenih omrežij. Brez topline, brez stika. Jej! A zakaj je prišlo do tega? Kje se je (vsaj na Primorskem) izgubila želja po druženju na kulturen način? Na to bi imel dva odgovora.

1.razlog

Prvi razlog, zakaj ni obiskovalcev kulturnih dogodkih, je sestava prebivalstva. V zadnjih letih, desetletjih se je v slovensko Primorje v želji po boljšem življenju preselilo veliko južnih narodov. Albancev, Kosovcev, Makedoncev … Stara dela Izole in Kopra sta recimo že čisto albanska. Do te mere, da so že začeli zahtevati od učiteljev v šolah, da jih poučujejo v albanščini. Že pri tem se vidi, da taki ljudje nimajo kulture in spoštovanja do drugih, še manj pa spoštovanja do države, v kateri živijo. In oni naj bi hodili na kulturna srečanja? Ah kje! Ne rečem, da so vsi taki, a večina je v mojih očeh žal »primitivna«. Živijo dobesedno samo za hrano in razmnoževanje ter kažejo »mišice« kot purani perje. Take osebe ne prispevajo ravno veliko niti družbi še manj pa kulturnemu okolju.

2.razlog

Drugo, kar je po mojem mnenju prepreka za nekatere, je sama kultura kot taka. Definicija kulture iz Wikipedije pravi, da se  “kultura” (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni `gojiti`) na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. Različne definicije `kulture` odražajo različne teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za vrednotenje človeške dejavnosti.

V najširšem pomenu označuje izraz kultura vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij. Sem spadajo tehnika, umetnost, znanost kot tudi moralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih inteligentnih entitet. Ožje pa ima izraz natančnejše pomene na različnih področjih človeške dejavnosti.

Nismo vsi isti

Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture drugega, zato so pomembne tudi hrambe obče človeške izkušnje, tako imenovana dediščina civilizacije, kjer se hrani tako preteklost, kot ohranja izkušnjo obče človečnosti; v tem smislu je pomembna tudi narava mitologije.«

Če povzamemo, je kultura za bolj inteligentna bitja, saj zanje znanja ni nikoli dovolj. Kulturni ljudje namreč med seboj izmenjujejo svoje znanje in poglede, kar doprinese k rasti tako posameznikov kot celotne družbe. Zato se znanje »goji«, kultivira in ne pride ven iz kebaba.

Zato vsak ne more povsod. V milansko Scalo denimo tudi ne spustijo vsakega. Ljudje se za tja kot tudi za ostale kulturne dogodke morajo najprej primerno obleči, poznati in uporabiti morajo osnovni bonton obnašanja, artikulirano govoriti … če ne jih vržejo ven! Da ljudje dosežejo neko spodobno kulturno raven, lahko traja kar nekaj časa. Dejansko se je to razvijalo stoletja, če ne celo tisočletja!

Moja misel

In kaj je namen mojega pisanja? Opomniti, da se iz kulture razvija in raste celotna družba. To ni nekaj samoumevnega in še manj nekaj, na kar bi lahko pozabili. Kultura je zame višek človeškega napredka. Razlika med živaljo in človekom. Razlika med zavednim in nezavednim bitjem. Razlika med kaosom in mirnim stanjem. In ko potem pogledaš po dvorani, koliko kulturnih posameznikov si je želelo oplemeniti svoje znanje in dušo … je stanje žalostno, če ne celo alarmantno. Razumem, vsak ima svoj okus glede glasbe itd. Jaz sem roker po duši, a še zmeraj bom prepoznal kvalitetno glasbo drugačne zvrsti in jo bom znal ceniti. Zato kultura ni toliko stvar okusa, kot pa večna želja oplemenitve svojega jaza.

Kar zadnje čase ugotavljam, je, da smo kot družba bili na vrhu, sedaj pa začenjamo tonit nazaj dol v živalski način funkcioniranja. Brezumno uničujemo sebe in svojo okolico. Na žalost samo čakam, kdaj se bo našel kreten z jogurtovim lončkom in žličko, s katero bo ropotal po njem in iz tega bo nastal glasbeni hit! Praznim ljudem je pač dovolj zelo malo, da zadovoljijo svojo lastno praznino.

Razmislite …

Ali je kultura zares višek človeškega razvoja? Fizičnega že (in pod to spada tudi um). Duhovnega pa ne. Je definitivno en del, a prava duhovnost je še višja stopnja od kulture. Če brez olepševanja potegnemo črto, nam postane jasno, da se šele zadosti kulturni ljudje lahko grejo pravo duhovnost, saj so zanjo potrebni miselna širina, znanje in notranji glasek. Zato sem tudi že večkrat rekel, da duhovnost ni lahka. Ko to pišem, mi je še bolj jasno, zakaj ne.

»Glupi« ljudje bodo zmeraj izbirali »pametnega« voditelja. Pametni pa rabijo glupe, saj jih tako lažje vodijo.

Lep pozdrav

Marko Polž

Prijavite se spodaj na naše novičke, lajkajte Facebook stran in če bi želeli kaj predebatirati, se nam pridružite tudi v naši Facebook skupini. Pa deli objavo, da še ostali lahko preberejo.

– članek je avtorjevo mnenje in ni nujno, da je resnica –

Društvo grem naprej

Več informacij o našem društvu si lahko preberete na spodnji povezavi.