Ni nam vseeno
Minilo je že dobro leto, odkar je župan ukazal poboj nutrij. To dejanje se je mene in mnogih drugih ljudi zelo dotaknilo. Nastala je celo peticija proti poboju, ki jo je podpisalo kar 25.000 ljudi! Ljudem torej ni bilo vseeno za življenja nutrij. A kaj, ko evropska direktiva trdi, da so nutrije »škodljiva tujerodna žival«. O tem, kdo je zares škodljiv, bom v nadaljevanju zapisal par krepkih.
Lepi bobroti
Moja izkušnja z nutrijami se je začela pred leti, ko je direktorica našega društva opazila te zanimive brkote na ljubljanski Špici in se jim približala. To so lahko kar precej velike in impresivne živali. Pač ne veš, ali te lahko poškodujejo, ko se jim približaš. Večji primerki imajo celo 9 kg, zato z divjimi živalmi take velikosti ravnaš pazljivo. Direktorica in jaz sva presenečeno ugotovila, da pravzaprav niso divje živali. Ko se jim je približala, so se tudi one spoštljivo približale, povohale oz. preverile so, ali ima kaj za jesti, in počasi odcapljale naprej. Takrat sva jih tudi prvič pobožala. Nutrije so včasih vzrejali zaradi kožuha. Ni čudno, saj so na otip prijetno mehke. Od tistega dneva dalje sva nutrije večkrat obiskala in jim prinesla kaj za »popapat«. Nekateri so jim prinašali cela »kosila«, midva pa samo olupke od zelenjave, kar je bilo zanje enako dobro. Še posebej so imele rade olupke banan.
Ko so ti brkoti veselo glodali, se je znalo zgoditi, da so prišli tudi v tvoje naročje. Tako si jih lahko komot božal in se niso nič pritoževali. Še posebej simpatični so bili mali bobroti, kot jih jaz rad poimenujem. To so take male puhaste kepice, ob katerih ti zares zaigra srce, ko se postavijo na zadnje tačke in s sprednjimi prosijo, če imaš kaj za pod zob. Druženje z njimi je izgledalo tako, da jih je bilo včasih tudi več kot 20 okoli naju in vsak od njih je veselo glodal svoj košček suhega kruha ali česa drugega. Sleherni pa je zmeraj z občutkom iz roke vzel, kar si mu ponudil. Dobesedno so bili terapevtski. Z njimi si prišel nazaj v stik z naravo in s svojim bistvom. Pomirjali so te in ti polepšali dan. Naša direktorica bo verjetno spustila kakšno solzico, ko bo to brala, saj sva se oba zelo navezala nanje. Sicer je res, da so nutrije prišle iz tujine (neprostovoljno), vendar so si našle svoj bivalni prostor in niso škodovale nikomur. Turisti so se ustavljali, jih fotografirali in se predvsem čudili, kako lahko ljudje sobivajo s tako lepimi glodalci. Po takih rečeh bi Ljubljana kot mesto lahko še dodatno izstopala, če bi v tem videla vrednoto.
“Sobivanje” s krvavimi rokami
Sobivanje je vrednota. Ljubljana je kao najbolj zeleno mesto, bio, eko in ne vem, katere oznake še ji želijo dodati, da bi pritegnili turiste. Mesto je že lepo urejeno glede na tujino, zeleno pa je vedno manj. Koliko dreves so zadnja leta posekali, ve samo bog. A število ni majhno. In tudi to, da lep, mogočen gozd zaradi »varnosti« postane opustošena jasa ali betonska površina, zelo boli. Tivoli so posekali v tolikšni meri, da izgleda, kot da je padla bomba, pustošili so tudi okoli ljubljanskega gradu, pred Rogom so odstranili močna drevesa itd. Izgovor je bil, da so drevesa stara in da ogrožajo ljudi. Večina teh dreves ni bilo starih ali slabih, pa tudi če bi bila, bi že gozd povedal, kako bo to rešil. Sama od sebe se sigurno ne bi eno za drugim rušila zaradi »starosti«. Iz tega smo se naučili, da so želje meščanov nične, ko je v igri profit (tega ne mislim samo jaz). Hlodi so namreč postali zelo dragoceni in župana itak ne zanima nič drugega kot samo denar. Kaj je slabega naredil za naše mesto, ne bom našteval. Je pa tega kar precej. Samo eno hujšo bom povedal. Obnova kompleksa Ilirija je stala 63,5 mil, realna vrednost dela pa je 7 mil. Informacija je direkt od gradbenika.
Samo sekaj!
Če ruši drevesa vsepovprek, kakšno sobivanje je to?! Na ravnem travniku brez dreves razen kake čebele svojega zatočišča ne more najti veliko živali. Vse potrebujejo drevesa in grmičke. Zato, da se lahko skrijejo, da imajo varnost in mir, da lahko poslušamo njihovo petje. Lep primer sobivanja so nutrije. One so v tem urbanem in hkrati neurbanem okolju uspele najti svoj bivalni kotiček. Ljudje pa so se naučili sobivati z njimi. Poleg tega so nutrije bile koristne, saj so »frizirale« nabrežja. Če si pogledal od Špice proti centru mesta, so bila vsa nabrežja Ljubljanice »sfrizirana« na centimeter. Kljub temu niso popolnoma iztrebile rastlinja. Mesto je bilo še zmeraj zeleno, a ne takšno kot sedaj, ko trava raste med kamnitimi kockami in jo morajo uslužbenci Komunale, na ne vem kakšen način, kositi ali celo špricat s strupi.
Ko so nutrije še živele, je bilo mnogo lepše »pokošeno« in to zastonj! Ampak one so bile kao škodljive, ker so jedle pridelke, ki jih na Barju itak ni ne vem koliko. Bil sem na Barju in sem videl, da so se nutrije tam še bolj zlile z naravo. Zelenja za glodanje je bilo tam še več in niti slučajno niso delale večje škode. Pa kaj, če so pojedle kako koruzo! Mislim, da zaradi tega ne bi nihče umrl. Žal pa so morale umreti uboge živalce. Določene občine se niso odločile za poboje, ostale pa so po mojih informacijah prenehale s tako nehumanim početjem. Vsaj nekaj dobrega! Nekateri so končno sprevideli, da ti prijetni »bobri« dejansko ne delajo škode, dali so jim možnost, da si poiščejo svoj življenjski prostor in predvsem sobivajo z ljudmi. Prestolnica kulture pa očitno funkcionira po miselnosti: čim je nekaj lepo in dobro za ljudi, dajmo spremenit! Reptili nočejo, da smo srečni in v sobivanju. In župan je eden izmed njih. Torej oseba brez duše in srca.
Ljudi se ne upošteva?!
Večina ljudi ni želela poseka dreves, ni želela poboja brkotov, ni želela marsičesa, kar je župan ukazal narediti. Mislim, da je s svojimi dejanji naredil veliko več škode kot koristi. Lahko pogledamo samo Cukrarno, kao nek višek arhitekture. V resnici betonska škatla brez topline. Te ni ne pred stavbo in ne v njej. In to sranje je bilo celo nagrajeno. Rog. Spet betonska škatla brez topline in okusa. Spredaj so bila zasajena zelo lepa drevesa, ki so delala senco in ptičkom dajala življenjski prostor. Ne, dajmo vse zravnat z betonom, posadit nova drevesa, ki bodo potrebovala 40 let, da dosežejo neko spodobno velikost itd. Nutrije sigurno niso naredile toliko škode kot en posameznik. In tudi če je nekaj legalno, še ne pomeni, da je pametno in da se ostali prebivalci mesta strinjajo s tem. A reptilom je vseeno, kaj si mi mislimo in želimo.
Europa s kljukastim križem
Glavni razlog, zakaj so pobili nutrije, tiči v evropskih direktivah. Ljudje so s peticijo (25.000 podpisov) jasno in glasno povedali, da poboja nočejo. Ne, direktiva kao pravi, da moramo pobiti. Toda država bi morala najprej poskrbeti za svoje ljudi, šele potem pa za skupnost, kot je EU. Sedaj pa se dogaja ravno obrano, najprej EU, sralni stroj, in šele potem državljani. Politikom je popolnoma vseeno za ljudi. Gledajo samo, kje bodo čim več zaslužili in državljane čim bolj zasužnjili. Zdaj ko ti debili iz Evropskega parlamenta podpirajo nacistično Ukrajino z vseh možnih kotov, se šele vidi, da je to bolj podobno 3. rajhu kot pa skupku držav z dobrimi nameni.
Plinske komore so že?
Če bo torej EU-vodstvo reklo, da smo odveč, bomo ljudje končali kot nutrije. Slabo. Nedolgo nazaj so potrdili 800-miljardni paket oborožitve EU zaradi Rusije. Rusija je jasno povedala, da nima nobenih interesov glede EU, in vojna v Ukrajini je le posledica neposlušanja ter huskanja. V ozadju je večji plan, ki se je začel s covidom. Očitno se zgodovina ponavlja in smo zares postali odveč ‒ tako kot nutrije, saj nas silijo v vojno!
Sem aktiven in zmeraj bom
Leta in leta sem se bojeval proti temi in delal vse, kar je bilo v moji moči, da preprečim vojne itd. Vem, kje vse sem posredoval, in vem, da je kaos samo trenutno stanje, ker je tema potisnjena v kot in zdaj cvili ter kriči za svoje življenje. Vem, da bo na koncu vse dobro, ker verjamem v svoje sposobnosti in kar sem delal za dobro vseh ljudi. Zato je v teh časih zelo pomembno biti čim bolj zaveden, miren in pripravljen na razne čudne zadeve. Sistem se ruši, družbena ureditev tudi. Bo potrebno še malo počakati, da gre to skozi in bomo lahko končno zadihali kot ljudje, živa bitja.
Lep pozdrav
Marko Polž
Prijavite se spodaj na naše novičke, lajkajte Facebook stran in če bi želeli kaj predebatirati, se nam pridružite tudi v naši Facebook skupini. Pa deli objavo, da še ostali lahko preberejo.
– članek je avtorjevo mnenje in ni nujno, da je resnica –
