Življenje teče kot voda …
O tem, kako sem popolnoma spremenil način svojega življenja, lahko berete v prvem in drugem delu življenje “duhovneža”.
Obrniti ploščo ni lahko, a če si nečesa zares srčno želiš, to lahko dosežeš. Tako se mi je zdelo prav in sem pri tem vztrajal. Ne glede na to, kaj si bodo mislili ostali. Ko enkrat veš ali vsaj misliš, da veš, kaj je tvoja prava pot, tvoje poslanstvo, samo rineš naprej kot bager. Moraš riniti naprej! Pri tem so mi zelo koristile karakteristike mojega astrološkega znamenja. Po horoskopu sem oven in imam pet planetov v Marsu. Sem torej trmast rogati bojevnik na celi črti. Hvaležen sem ljudem, ki so mi pomagali po duhovni poti in mi stali ob strani, ko sem imel svoje muhe. Toda vsaj način »zaletavanja v zid« mi je prišel prav. Rušil sem vse zidove, če sem se pa kam trše zaletel, sem se vprašal, kje je mehkejši zid, da grem lahko skozi 😀 Pač ovni smo malo »norci« in verjamem, da včasih znam biti tudi jaz zatežen, težak 😛 A to me je vsaj pripeljalo nekam. To je bil moj začetek poti in moja življenjska osnova mi je pri tem pomagala. Drugi imate druge dobre lastnosti in svoj način delovanja, ki vas tudi lahko pripelje na pravo pot. V to ne dvomim! Samo ugotoviti morate, po kateri poti iti in kaj želite postati.
Bolj kot te ovirajo, bolj moraš biti močan
Kakor sem videl, ima čisto vsak svoje »zidove«, ki jih mora premagati. Na prvi pogled se zdi nemogoče, da bi šli skoznje. Kar pa sem se v življenju naučil, je, da so zidovi tam ravno z namenom, da nas ne spustijo mimo in da je včasih lažje iti okoli njih. Moj zid je bila jeza zaradi energijske blokade v glavi. Spominjam se, da sem šel zdravniku, ki me je poslal slikat glavo. Kar velike bolečine sem moral trpeti, da sem sploh poiskal zdravniško pomoč. Malo sem se bal, da nimam kakšnega tumorja! To se je dogajalo ravno v tisti prehodni fazi začetne rasti, ko te vse zavira, da ne postaneš eno. Poleg bolečin v glavi sem bojeval tudi notranji boj sam s seboj. Ena stran je govorila ne, druga ja, ampak če poslušaš srce, veš, kaj je prav. Točno v tistem obdobju pa je pri meni potekala tudi čistka vzorcev in navad oz. se je prebudilo vsaj zavedanje, da to obstaja.
Vsako leto šteje
Ni dneva, da ne bi iskal in našel česa novega v sebi, česar ne bi izboljšal. Celo življenje je eno samo učenje. Če si tega seveda želimo in se ne prepustimo lenobi ter avtomatizmu. Sam vem, da če bi plaval v napačno smer skupaj z ostalimi, bi se mi hitro »zmešalo«. Raje vidim, da naredim napako in se od tega kaj naučim, kot pa da sedim v coni udobja in čakam na konec. Kot bi rekel Zlatan Čordić: »Če je smrt konec, potem življenje nima smisla.« Zadovoljen sem s svojim življenjem in trdno stojim na strani dobrih, zato poskušam »ustvariti« čim več dobrih ljudi, da bi tudi oni lahko ponovili isto. Kaj pomeni biti dober? Držati se vesoljnih zakonov.
Postal sem druga oseba
Boljša oseba. Na ljudi sem začel gledati drugače, bolj celostno. Lažje sem razumel njih in njihova dejanja. Kar naenkrat sem znal oceniti, ali mi njihova bližina ugaja in me dopolnjuje ali so samo »pralni stroji« brez smisla. Ko začenjaš videvati, da so dolgoletni prijatelji dejansko prazni v sebi in da ne rečem nesmiselni za svet, zna biti zelo težko. Po vsem tem sem se spraševal, »kaj sem imel v glavi«, da si mi ustrezale take osebe. No, to še zmeraj niso slabi ljudje in še vedno so vredni zaupanja. Nekateri. Pač ugotavljaš, v kakšnem začaranem krogu si živel, ko opazuješ ostale. Skušal sem jih prebuditi, a so žal prepričani v svoj prav. Prepričani so, da je njihov »zid« fajn in da nima smisla iti mimo njega. Težko mi je bilo sprejeti, da si nekateri ne glede na to, koliko jih imaš rad, dejansko želijo teme. Ali pa so morda premalo korajžni, da bi naredili korak naprej.
Ovire ne obstajajo
Prepreke, ovire bodo zmeraj na poti. Tudi matematični problem obstaja toliko časa, dokler se ga z nekim postopkom ne reši. Ko je rešen, se imenuje rešitev. Samo pomislite: če bi človek rekel »Tukaj je voda, preko katere ne moremo, zato ne bomo šli nikamor,« bi človeštvo ostalo v bivši Mezopotamiji in se od tam ne bi premaknilo. Ker pa se je našel nekdo, ki mu to ni bilo ok, se je spomnil na barže, mostove in ladjice. Ali ste kdaj na mostu videli napis »Ta most je rešitev problema« ali na barkici »Ta barkica je rešitev problema«? Ne. Ko se »problem« reši, ga ni več. In tako je z vsem, kar se nam dogaja v življenju. Je pa velika razlika, kako do problemov pristopimo. Lahko rečem »Ne znam,« lahko pa se lotimo iskati rešitev. Tak način razmišljanja je ključen, da nekam pridemo in v duhovnosti je to zelo pomembno. V zadnjem blogu sem ugotavljal, da je duhovnost za srčne in odprte ljudi. Lahko bi rekel za »malo bolj pametne«. In ne mislim »pametne« na papirju. Lahko imaš tudi doktorski naziv pa še zmeraj nimaš pojma in si v mojih očeh »glup«. Upam, da razumete, kaj želim povedati. Že to, da berete ali da ste prebrali ta članek, pomeni, da ste izven balončka avtomatizma in instant duhovnosti. Berete. Že to je danes redkost 😊
Ko se vse zloži
Kot sem že omenil, sam sem veljal za bolj »neumnega«, a zmeraj srčnega. Začutil sem, da je tako pravilno in se podal po poti duhovnosti. Ko se zares odločiš, se ti začenja vse odpirati samo od sebe. V glavi in drugače. Ko se kockice lepo zlagajo eno na drugo, preprosto veš, da je to to. Zato zdaj lahko rečem da zdaj živim življenje duhovneža. Ste brali Celestinsko prerokbo? No, to bo tema v naslednjem članku. Občutki, čuječnost, energija in povezovanje. Ko knjiga postane realna izkušnja.
Lep pozdrav
Marko Polž
Če vam je bil članek všeč se spodaj prijavite na naše novičke, všečkajte Facebook stran in če bi želeli kaj predebatirati, se nam pridružite tudi v naši Facebook skupini. Pa deli objavo, da še ostali lahko preberejo nekaj novega.
